Primarne surovine za balistične čelade so običajno visoko{0}}trdna, visoko-žilasta zaščitna vlakna; pogosti primeri vključujejo aramidna vlakna in polietilenska vlakna z ultra---visoko molekulsko maso (UHMWPE). Aramidna vlakna nudijo visoko trdnost, žilavost in toplotno odpornost ter jih je mogoče oblikovati v lupine čelade z laminacijo več plasti. Za vlakna UHMWPE je značilna nizka gostota in visoka trdnost, zaradi česar se pogosto uporabljajo v lahki zaščitni opremi.
Nekatere balistične čelade vključujejo tudi materiale, kot je smola, kot kompozitno matriko. Vlakna z visoko{1}}trdnostjo so med proizvodnjo podvržena posebnim postopkom zlaganja in oblikovanja, pri čemer se kombinirajo s smolo in drugimi materiali, da tvorijo kompozitno lupino z zahtevano strukturno celovitostjo. Različni sistemi smol in načini obdelave vplivajo na težo, trdoto, odpornost na okolje in splošno stabilnost čelade; zato so izbori narejeni na podlagi posebnih zasnov izdelkov in operativnih zahtev.
Notranjost čelade je običajno opremljena s podlogami iz pene, blaga in drugih blažilnih materialov. Ti materiali povečujejo udobje pri nošenju in zagotavljajo določeno stopnjo blaženja udarcev ob udarcu. Debelina podloge, gostota in struktura se prilagodijo glede na zasnovo čelade, upoštevajo pa se tudi dejavniki, kot so zračnost, prileganje in teža.
Balistične čelade vključujejo tudi pomožne materiale in sestavne dele, kot so trakovi za brado, sistemi za prilagajanje, pritrdilni elementi in strukture za pritrditev dodatkov. Čeprav ti elementi niso primarni zaščitni materiali, neposredno vplivajo na stabilnost čelade med uporabo in celotno uporabniško izkušnjo. Navsezadnje učinkovitost balistične čelade ni odvisna samo od ene surovine; bolj je tesno povezan s kakovostjo vlaken, strukturo kompozita, procesi oblikovanja in celotno zasnovo končnega izdelka.
